Program:

Karierno pot Matjaža Rakovca, župana Mestne občine Kranj, sicer univerzitetnega diplomiranega ekonomista, sta zaznamovala šport in gospodarstvo. Kot član kranjskega Triglava je igral v jugoslovanski vaterpolski ligi. Bil je tudi predsednik Vaterpolske zveze Slovenije. Od leta 2010 predsednikuje Hokejski zvezi Slovenije, reprezentanco je dvakrat spremljal na olimpijskih igrah. 19 let je bil zaposlen v Zavarovalnici Triglav. Kot predsednik uprave jo je med leti 2009 in 2013 popeljal do rekordnih dobičkov in dvakrat prejel nagrado Naj finančnik leta. Več let je bil na čelu Skupine Triglav z več kot 5500 zaposlenimi v šestih državah. Na svoji poti je bil med drugim svetovalec uprave v Mercatorju in direktor Studia Moderna. Leta 2018 so ga v Kranju izvolili za župana. Uresničil je številne pomembne projekte, v leto 2022 pa je občina zakorakala z rekordnim proračunom. Je tudi predsednik Združenja mestnih občin Slovenije. Spodbuja in zavzema se za trajnost, zeleno in digitalno. Kranju želi povrniti sloves močnega in uglednega regionalnega središča.

Matej Tonin je zaključil magistrski študij politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Od leta 2020 je minister za obrambo Republike Slovenije. Svojo politično pot je začel leta 2001, leta 2011 pa je bil prvič izvoljen za poslanca v DZ RS. Po oblikovanju manjšinske vlade in opravljanju funkcije predsednika DZ je leta 2018 prevzel vodenje parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb. Kot član Parlamentarne skupščine NATO je bil še posebej dejaven v okviru odbora za znanost in tehnologijo. V času opravljanja nalog ministra za obrambo je veliko pozornosti posvečal kibernetski varnosti in obrambi ter začel s številnimi ukrepi za krepitev tega področja.

Boštjan Koritnik, po izobrazbi pravnik, je v zadnjih 15 letih služboval v zasebnem sektorju, in v akademskih sferah, od marca 2020 pa opravlja funkcijo ministra za javno upravo RS. Začel je kot honorarni sodelavec v GV Založbi ter v petih letih napredoval na mesto direktorja in odgovornega urednika, sodirektorsko funkcijo pa je kasneje opravljal tudi v družbi IUS Software, dokler se ni leta 2015 zaposlil na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani kot tajnik (poslovni direktor) in direktor tamkajšnje založbe ter asistent in raziskovalec. Kot podjetnik in svetovalec je deloval v start-up okolju in je eden od vodilnih funkcionarjev osrednjih združenj slovenskih pravnikov. Že 15. leto je strokovni urednik najstarejše slovenske pravne znanstvene revije Pravnik, ureja pa tudi znanstveno revijo Javna uprava in je član uredniškega odbora pravne strokovne elektronske revije TFL Glasnik.

Mark Boris Andrijanič je diplomiral z odliko na Pravni fakulteti v Ljubljani, na Univerzi v Oxfordu pa je pridobil naziv Master of Public Policy (MPP). Od aprila 2021 vodi Strateški svet za digitalizacijo pri Vladi Republike Slovenije. Med leti 2016 in 2021 je bil zaposlen pri tehnološkemu podjetju Uber, kjer je bil direktor za korporativne zadeve v Srednji in Vzhodni Evropi. Pred tem je bil raziskovalec na Martensovem centru za evropske študije v Bruslju, kjer se je ukvarjal z evropskimi digitalnimi in ekonomskimi politikami. Še prej je svetoval vladi Sierre Leone na področju gospodarskih reform. V Sloveniji je soustanovil in vodil vrsto nevladnih organizacij za promocijo aktivnega državljanstva in podjetništva, vključno z Mrežo idej. Še vedno vodi Oxbridge klub Slovenije, ki povezuje Slovence, ki so študirali v Oxfordu in Cambridgeu. Od leta 2017 je David Rockefeller Fellow pri Trilateralni komisiji in Millennium Fellow pri Atlantskem svetu. V letu 2021 je postal član Rotary kluba Ljubljana. Kot govorec je sodeloval na številnih mednarodnih konferencah o novih tehnologijah v Evropi in ZDA.

Rok Šimenc je univerzitetni diplomiran organizator dela. Svoje znanje je nadgrajeval na Fakulteti za management v Kopru, Babson Collegeu v ZDA in Stirling University v Veliki Britaniji. Je licencirani svetovalec za podjetništvo. Vodi BSC Kranj, Regionalno razvojno agencijo, ki je v pospeševanju skladnega regionalnega razvoja videla priložnost tudi na področju pametnih skupnosti in digitalizacije. Regionalna razvojna agencija Gorenjske je prva v državi, ki je skupaj z 18 občinami izdelala Regijsko strategijo digitalne preobrazbe. Živimo v nemirnem času, kjer so nekatere nevarnosti vidne, druge pa so našim očem skrite. Ocenjujem, da nas prav slednje, kot so npr. kibernetski napadi, lahko še bolj ogrožajo, saj jih težko predvidimo tako v času kot v prostoru. Prav tako o tem ne želimo javno govoriti, saj lahko s tem pokažemo našo ranljivost in se še bolj izpostavimo. Zato smo kibernetsko varnost prepoznali kot pomemben del našega življenja v družbenem, poslovnem in privatnem življenju. Bolj kot jo bomo upoštevali, jo prepoznali ter se nanjo pripravili, mirnejše bo naše poslovanje, brez motenj naše strategije pa bomo prišli tudi do želene vizije.

Prof. dr. Iztok Podbregar je dekan Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Je strokovnjak za celovito obvladovanje tveganj in krizni management. V preteklosti je bil načelnik Generalštaba Slovenske vojske in državni sekretar na MORS, odgovoren za razvoj. Bil je tudi svetovalec za nacionalno varnost predsednika Vlade RS in predsednika Republike Slovenije. Več let je bil direktor Slovenske obveščevalno varnostne-agencije in sekretar Sveta za nacionalno varnost.

Dr. Blaž Markelj je izredni profesor s področja varnostnih ved na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Že več kot desetletje se ukvarja z področjem kibernetske varnosti. Je avtor znanstvenih in strokovnih člankov ter knjig s področja kibernetske varnosti. Za znanstveno in strokovno javnost je izvedel številna predavanja tako doma kot v tujini. Njegova posebnost je povezovanje znanstvene stroke z gospodarstvom. Je predsednik organizacijskega in strokovnega odbora konference Informacijska varnost: Zaupanje v človeka in tehnologijo, ki je organizirana pod okriljem Fakultete za varnostne vede UM v partnerstvu z ISACA Slovenija, ter idejni in programski vodja Konference prava informacijske varnosti, ki jo organizira GV Založba. Je član organizacijskega odbora mednarodne konference European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC). S številnimi javnimi in gospodarskimi organizacijami sodeluje na področju zagotavljanja kibernetske varnosti.

Dr. Tilen Gorenšek je certificirani strokovnjak za menedžment poslovne digitalne transformacije po modelu THRIVE in strokovnjak za kibernetsko varnost, ki trenutno sodeluje v IBM-ovem programu s področja analize kibernetske varnosti. Je direktor Inštituta za digitalizacijo IPM Digital in podjetja IPM Smart Community. Organizacijam svetuje pri poslovni digitalni transformaciji, vodi digitalne projekte, izvaja izobraževanja s področij digitalnih kompetenc po DigiComp 2.1 okviru ter znanstveno raziskuje in proučuje digitalizacijo. Kot obramboslovec z interesom za področje kibernetskega vojskovanja goji veliko zanimanje za področje kibernetske varnosti, ki ga vidi kot ključno področje investiranja za ohranjanje konkurenčnosti v ekonomiji, kjer imajo podatki čedalje večjo vrednost in pomen.

Gorazd Božič je vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team). Odzivni center SI-CERT od leta 1995 dalje preiskuje vdore v računalnike, okužbe z računalniškimi virusi in pomaga uporabnikom pri raznovrstnih drugih zlorabah na internetu, tudi preko programa ozaveščanja varninainternetu.si. Zakon o informacijski varnosti v 28. členu določa, da je SI-CERT pristojen za obravnavo incidentov pri vseh zavezancih, razen za organe državne uprave, sprejema pa prostovoljne prijave tudi od vseh drugih subjektov v državi. Med letoma 2000 in 2008 je Gorazd Božič predsedoval evropski skupini odzivnih centrov TF-CSIRT, med leti 2004 in 2018 pa je bil predstavnik Slovenije v upravnem odboru Evropske agencije za kibernetsko varnost ENISA, med julijem 2020 in decembrom 2021 pa je predsedoval Mreži CSIRT, ki združuje vse nacionalne in vladne CSIRT skupine v EU. Gorazd je aktiven tudi pri podpori in mentoriranju novoformiranih odzivnih skupin v regiji jugovzhodne Evrope. Leta 2015 je izpeljal projekt izdelave dokumentarnega filma o 20-letnem razvoju hekerske skupnosti v Sloveniji hekerji.si (v koprodukciji s TV Slovenija in producentsko hišo Sever & Sever), kjer je sodeloval kot scenarist in svetovalec režiserja.

Mihael Nagelj je predsednik Sekcije za kibernetsko varnost (SeKV) v Združenju za informatiko in komunikacije GZS in koordinator IKT Hm Kibernetska varnost. SeKV koordinira aktivnosti združenja pri ozaveščanju podjetij, ki so člani GZS, o kibernetskih tveganjih in razvoju podjetij v sektorju kibernetske varnosti. Kot predsednik sodeluje v številnih aktivnosti in pobudah na področju kibernetske varnosti, v ECSO in regionalnih združenjih neposredno ali v okviru aktivnosti Združenja za informatiko in komunikacije. Koordinira tudi aktivnosti horizontalne mreže IKT na področju kibernetske varnosti (https://ikthm.gzs.si/vsebina/ Podro%C4%8Dja/KibernetskaPoslovno podporni center Kranj varnost).

Milan Gabor je certificirani etični heker, ki rad analizira, kreka, heka in uničuje razne informacijske sisteme. Veliko časa posveti tudi izobraževanju različnih skupin poslušalcev s področja informacijske varnosti. Poleg naštetega uživa v predavanjih in obiskih hekerskih konferenc. Njegov naslednji cilj je letenje z jadralnim padalom. Podjetje Viris zagotavlja visokokakovostne storitve s področja informacijske varnosti. Z edinstvenim pristopom do informacijske varnosti in s storitvami, ki segajo od penetracijskega testiranja, socialnega inženiringa do svetovanja in usposabljanja, si prizadeva povečati digitalno odpornost organizacij in zagotoviti varnostne storitve, prilagojene potrebam le-teh.

Ratko Mutavdžić je tehnološki direktor za regijo Srednje-zvhodna Evropa pri Microsoftu. Zasedal je že več vodstvenih položajih v Microsoftu, vodil je razvoj rešitev v javnem sektorju, začel je v svetovalni praksi in nato vodil več različnih prodajnih, tehnoloških in političnih skupin. Trenutno se ukvarja s številnimi naprednimi politikami, tehnologijami in platformami, kot so znanost o podatkih, umetna iteligenca, kibernetska varnost in kibernetska odpornost ter njihovo omogočanje z uporabo oblačnih platform in tehnologij. Je avtor številnih objavljenih člankov o različnih vidikih tehnologije, uspešnih blogov o novih tehnologijah, spremembah in transformacijah ter aktiven sodelavec na družbenih omrežjih, ki raziskuje uporabo in napredek novih načinov povezovanja ter deljenja inovacij in izumov.

Meta Bevc je univerzitetna diplomirana pravnica z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Večji del svoje poklicne poti je delovala v odvetništvu. V letošnjem letu je z odliko zaključila podiplomski študij prava na eni najboljših pravnih fakultet v svetovnem merilu, na King’s Collegu v Londonu, kjer se je osredotočala na pravne vidike interneta, elektronskega trgovanja, varstva podatkov in finančnih tehnologij. V okviru dizertacije je preučevala pravno ureditev in sodno prakso ameriških in evropskih držav glede odškodninske odgovornosti gospodarskih družb za kršitve varstva osebnih podatkov, vključno z varnostnimi incidenti. Deluje kot pravna svetovalka in kot predavateljica na temo pravne ureditve varstva podatkov v Sloveniji in v EU.